Šukar avilen ko kotor e platformakoro saveste isi Instrukciengere lila!
Saikerin
O timo savo so terdjol palo proekto DIGITClue sikavel jekh rezultato katar barabarutni buti, Instrukciengoro lil 2 ano 1. I idea vašo „duj ano jekh“ instrukciengoro lil si barjardi resasa te ovel adaptacie e agorutne labarnenge, thaj adava ko čhand e labarne korkori te alusaren i saikerin savi so mangen te drabaren. Ko adava čhand e drabarne keren peskoro šhand vašo rodljaripe thaj buti e saikerinasa, bizo te lel pe o anglodžanipe. Jekh katar e sebepia ko akava resipe si o fakto kaj o proekto učharel e verver sikljovipaskere kontekstia (ane proektikane thema) kolenge o Instrukciengoro lil si kerdo.
I fundavni idea e proektoskiri DIGITClue si te del e sikavnenge, sar thaj adalenge so ka oven, phirnipa, džanipa thaj xaletia vaši implementacia e interaktivnikane tehnologiengiri thaj IKT tehnologia ko e-sikljovipe iradasa te kerel thaj lačheder šartia vaši inkluzivnikani siklana. O inkluzivnipe e sikavnengoro kolen isi kišle trubutnipa, e buteder čhibjengere sikavne vaj e phare resutne sikavne kola so keren buti ane durutne thaj marginalizirime regie sas jekh katar e cxidutne nukte ko akava proekto, vaj pale Instrukciengoro lil sas dende materialonca save so šaj te labaren pe ano sakova phird e barjovipaskoro thaj deipe e siklanakere materialongoro.
Continuați lectură:
Auktoria: Christa Markom, Jelena Tošić, Magdalena Steger
Akava sahno kerdo instrukciakoro lil vaše akademikane manuša ke sikavnikane strudie trubul te kerel ekipiripe e saikerinenca thaj e didaktikane metodenca vašo sikavkeripe e temengoro ki digitalnikani inkluzia. E akademikane manupa šaj te oven sikavde akale instrukciakere Lilesa vapo labardipe thaj sikavdipe e dende softverikane aplikacienca thaj e didaktikane xaletonca vazdime e proektosa DIGITclue.
Ka del len šajdipe da anglikeren peskiri buti e sikavnenca thaj profesorenca ki lengiri buti, a si phandlo e digitalnikane lilvarnipasa thaj e inkluzivnikane pedagogiasa. O interdisciplinarnikano timo kova so kerdas buti ko akava proekti sine les pučipe: So šaj te ovel labarno džanipe e siklenge? Generalnikane, trubun neve strategie vašo inkorporiripe e neve ideengoro, resipa thaj definicie ane siklanakere plania, programe thaj škole (Schensul, Gonzalez Borrero thaj Roberto,
1985.), a o džantripe disavo far nanaj les inovativnikane idee vaši implementacia e teoriakiri ane ververikane ranika ani praktika. But antroplogia keren buti ani praktika vaj keren kombinacia ani teoria thaj praktika. I etnografia si lačhi metoda vašo rodljaripe e ververikane temengiri thaj problemengiri, majbut ane škole. O treniripe ane metode ki (auto)etnografia si but kuč vaši praktika, Sikavel amen te ikeras amen katar e prsonalnikane molipa, te šunas pobuter numaj so vakeras, te patjivkeras e ververipa thaj te anas phandle lava džikaj na khedas e evidentia ano lungovaxtuno intenzivnikano proceso. Avere rigatar, varesave džantrutne resle dži praktikano nakhlipe anglo so lele te keren rodljaripa. Adava praktikano nakhlipe dendas len arka dureder te resen dži pozicia ani akademikani khedin. I kombinacia e praktikakiri thaj e teoriakiri butvar si anglipe adaleske so si maškar peste katle.
Continuați lectură: